Vakuumske črpalke, ki delujejo pri hitrostih, ki dosegajo več deset tisoč vrtljajev na minuto, se običajno imenujejo turbomolekularne črpalke; njihova osrednja komponenta je sklop rotorja, ki se vrti desettisočkrat na minuto. Ta zasnova povzroči, da se molekule plina obnašajo, kot da bi jih udaril hitro vrteči se teniški lopar, in jih nenehno žene proti izhodu črpalke. Sodobne turbomolekularne črpalke lahko dosežejo vrtilne hitrosti do 90.000 RPM-kar ustreza 1500 vrtljajem vsako sekundo.
Edinstvene prednosti visoko{0}}vakuumskih črpalk
Izjemno-visoke ravni vakuuma: Dosegljive končne ravni vakuuma lahko dosežejo 10⁻⁸ Pascals-, kar je osem velikostnih redov višje od tistih, ki jih dosežejo standardne mehanske črpalke.
Čist in kontaminacije-brez: ne potrebuje mazalnega olja, s čimer se prepreči povratni tok oljnih hlapov in posledično onesnaženje vakuumskega okolja.
Hitro črpanje: doseže delovne ravni vakuuma v samo treh minutah po zagonu.
Več{0}}stopenjska sinergija: doseže zelo učinkovito črpanje s kombiniranim delovanjem molekularnega upora in mehanskega stiskanja.
Tipični scenariji uporabe
V industriji polprevodnikov se te naprave uporabljajo za postopke prevleke rezin; v znanstvenih raziskavah pomagajo pospeševalnikom delcev pri vzdrževanju okolja ultra-visokega vakuuma. Medicinski skenerji CT se prav tako zanašajo na njih, da ohranijo celovitost vakuuma rentgenskih cevi, medtem ko so infrardeči detektorji v instrumentih za astronomsko opazovanje odvisni od njih, da odpravijo motnje toplotnega šuma, ki jih povzročajo molekule zraka.
